Pod Mangartom
Oton Naglost

April 2018

Na začetku tokratne številke Planinskega vestnika urednik Vladimir Habjan v uvodniku razmišlja o tem, kako najti pravo razmerje in kaj nas čaka v prihodnosti, pogleda pa tudi v zakulisje, ki je očem pogosto skrito ... Naslovni članek o Marmarolah je delo raziskovalnih bratov Turk. Sledi več prispevkov o Pavletu Šeguli, nedavno preminulemu gorskemu reševalcu, piscu več priročnikov o varnejšem obiskovanju gora, med njimi sta tudi priročnika za planince Nevarnosti v gorah in Sneg, led, plazovi.

V sredici, v rubriki Z nami na pot sledijo široki pogledi z nizkih vrhov Pomurja. 
V drugem delu Vestnika v vzgojnem članku pišemo o pravilni tehniki pri športnem plezanju. 
Dušan Škodič je izbrskal zanimive podatke o požaru leta 1958, v katerem so pogoreli prostori Planinske zveze Slovenije. 
Podali smo se tudi na poti in gore v Indonezijo ter po Slovenski turnokolesarski poti. Pišemo o sedmem srečanju Planinske zveze Slovenijie in Hrvaške ter novem vodstvu Gorske reševalne zveze Slovenije

Sledijo stalne rubrike: narava, kolumna, novice iz tujine in vertikale, športnoplezalne novice, literatura, planinska organizacija, v spomin.

Želimo vam prijetno branje Planinskega vestnika!
Poiščite ga v svojem kiosku, naročniki pa kar doma v svojih nabiralnikih. 
Srečno in varen korak na vseh vaših poteh!

Socialna omrežja

Arhiv planinskega vestnika

V prihodnjih številkah

TEMA MESECA: o delu markacistov, nacionalni parki, koče na rapalskem ozemlju, o Pavlu Šeguli

INTERVJU: Mojca Koligar, Aleš Bjelčevič, Ines Papert

Z NAMI NA POT: družinski izleti

SPLETNA NAROČILNICA ZA
PLANINSKI VESTNIK

Naročilo Planinskega vestnika

Uvodnik

Kako najti pravo razmerje

Pred sedemnajstimi leti mi je bila zaupana odgovornost urednika Planinskega vestnika, pri čemer so bili tako meni kot uredniškemu odboru vedno glavna skrb avtorji in bralci. Naše delo je v ozadju polno usklajevanja, kar bralcev gotovo ne zanima, pomembno je le to, da revija brez zamud redno izhaja. Se pa kdaj primeri tudi kaj nepredvidenega, o čemer glas seže tudi do vas, bralcev. Zagotovo se spominjate, ko je pred desetletjem takratno vodstvo planinske organizacije z administrativnim ukrepom želelo ukiniti izraz gorništvo. V uredništvu s tem nismo soglašali in v tem primeru lahko brez dvoma govorimo o kratkem stiku med založnikom in urednikom, ki je bil zanimiv tudi za bralce.
Založnik revije je Planinska zveza Slovenije, predsednik zveze pa njen predstavnik. Vsak predsednik je na svoj način zaznamoval planinsko organizacijo, enako pomembno pa tudi delovanje revije in uredniško politiko. Vsi si prizadevajo uveljaviti svoj vpliv, uredništvo pa, ki mu je naložena odgovornost za revijo, poskuša želje založnika uskladiti z željami bralcev. Uredniki smo »pogodbeni najemniki« PZS, za katero smo dolžni vsak mesec pripraviti izdajo revije. Nihče od članov uredništva ali urednik ni bil nikoli v vsem 123-letnem obdobju izhajanja revije zaposlen na Planinski zvezi in vseh sedem urednikov pred mano je ves čas delovalo brez uredništva, čeprav je bilo v nekaterih primerih to celo imenovano. Časi se spreminjajo in v »mojem« obdobju to ni več mogoče, zato aktivno sodeluje ves uredniški odbor.
Predsednik PZS lahko po novem statutu svoje mesto zaseda največ dva mandata. Ta mesec se bo v zgodbi trinajstih predsednikov, ki smo jo ob 125-letnici PZS predstavili v marčevski številki, pojavil novi, štirinajsti akter. 21. aprila bo potekala volilna skupščina PZS in vsi kandidati za funkcije so že znani. Edini kandidat za predsednika je Jože Rovan, dosedanji predsednik komisije za turno kolesarstvo, ki bo zame četrti nadrejeni. Andrej Brvar se je že kmalu po mojem imenovanju poslovil, na njegovo mesto je tedaj prišel Franci Ekar. Začetno leto je bilo zame kar precej težavno. Priznam, da sem že obupal, a me je v nesmiselnost odstopa prepričal izkušeni Tone Škarja, za kar sem mu še danes hvaležen. V času predsednikovanja g. Ekarja je v uredništvu sodelovalo več predstavnikov predsedstva, ki jih je dodelil založnik, kar ni bilo vedno prijetno. Z večino smo se sicer dobro ujeli, največja opora ob tem pa mi je bil tedanji podpredsednik Tone Škarja.
V času predsednikovanja g. Rotovnika smo, tako kot na vseh drugih področjih, stopili v bolj urejeno obdobje. Morda celo preveč, kajti več reda po navadi pomeni tudi oteženo in počasnejše delo. Novi organ v Planinski zvezi na področju informiranja in publicistike, ki je nastal v tem obdobju, je postal Odbor za založništvo in informiranje (OZI), v katerem so združena uredništva Vestnika, založbe, kartografije, spletne strani in informiranja. Če je bil prej urednik pri svojem delu dokaj samostojen, ima z novo organiziranostjo še enega nadrejenega, ki ima v rokah vse odločitve. A publicistika je takšno področje, ki zahteva veliko operativnega dela, kar pomeni več akterjev - več zapletov. Usklajevati je treba avtorje, fotografe, urednike posameznih izdaj, lektorje, oblikovalce, tiskarne ... V tem smislu je dodatni nadzorni organ v večini zelo moteč.
Kam bodo šle spremembe v prihodnosti, ne vem, želim pa si, da bi šle v smeri večjega zaupanja urednikom in s tem poenostavljanja postopkov. Ne nazadnje bi ta korak zmanjšal tudi stroške, saj se Planinska zveza financira iz članarin članov in bralcev, ki plačujejo naročnine in kupujejo izdelke založbe. Če so bile pred tem zadeve preveč odvisne od posameznika, so zdaj premalo. Pravo razmerje je zagotovo nekje vmes. Tako bodo bralci zadovoljni, usklajevanje v ozadju pa bo potekalo brez prehudih pretresov.

Vladimir Habjan

Vsebina

GORSKI VELIKANI 4
Marmarole in njihovi veliki raziskovalci. Janez in Matija Turk
V SPOMIN 16
Pavle Šegula. France Malešič, Pavle Podobnik
SPOMINI 18
Nekaj podatkov iz mojega življenja. Pavle Šegula †
V SPOMIN 21
Človeška zakladnica Pavleta Šegule. Miha Pavšek
INTERVJU 26
Maja Šuštar. Marta Krejan Čokl
ZGODBA 30
Cilja nismo dosegli, smo pa preživeli. Jozef Vričan
Z NAMI NA POT 35
Pomurje. Andreja Erdlen
INDONEZIJA 43
Nočni vzpon na Veliko goro. Brane Pahor
TURNO KOLESARSTVO 48
Po Slovenski turnokolesarski poti. Zlato Kampuš in Vida Trček
VELEBIT 52
Kraška divjina in zapuščeni pašniki. Anita Krivec
KOLUMNA 55
Je bilo vredno? Mateja Pate
VZGOJA 56
(Ne)varno športno plezanje. Peter Mastnak Sokolov
MEDNARODNI PROJEKT 61
Slovensko zabeljen alpski zimski teden v Planici. Manca Čujež
SEDEŽ PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 62
Streha nad glavo. Dušan Škodič
PLANINSKA ORGANIZACIJA 66
Sodelovanje slovenske in hrvaške planinske zveze. Po spletnih objavah zbrala in pripravila Zdenka Mihelič
GORSKO REŠEVANJE 67
Novo vodstvo GRZS. Vladimir Habjan
TIHA SOGOVORNICA 68
Trobentica. Ivan Premrl
NOVICE IZ VERTIKALE 69
LITERATURA 74
PLANINSKA ORGANIZACIJA 71
V SPOMIN 78
sobota, 21. april 2018, ob 17.40 uri

Jože Rovan novi predsednik Planinske zveze Slovenije

Na redni letni in volilni skupščini Planinske zveze Slovenije, ki je bila 21. aprila v Šoštanju, je na čelu slovenskih planincev dosedanjega predsednika Bojana Rotovnika nasledil Jože Rovan. Kot gorski stražar, planinski vodnik, markacist in turnokolesarski vodnik desetletja vpet v delo planinske organizacije je nekdanji podpredsednik PD Ljubljana-Matica odgovorno funkcijo vodenja PZS, ene največjih prostovoljskih organizacij v Sloveniji z več kot 57 tisoč člani, prevzel ob veliki podpori delegatov planinskih društev. Podpredsedniki v mandatnem obdobju 2018-2022 bodo Miro Eržen, Roman Ponebšek, Irena Mrak in Martin Šolar.
petek, 20. april 2018, ob 19.30 uri

Dan slovenskih planinskih doživetij 2018 na Rogli

Celodnevno planinsko dogajanje na Rogli, doživetja za mlade planince, družine in odrasle, vodeni planinski in turnokolesarski izleti, plezanje na plezalnem stolpu, predstavitev gorskega reševanja, osrednja prireditev s sprevodom praporščakov in še več je dobrih razlogov, da se nam v soboto, 16. junija 2018, pridružite na Rogli. Prisrčno vabljeni!
petek, 20. april 2018, ob 8.25 uri

Enotnost članic skupine NVO za trajnostni razvoj

V sejni sobi Planinske zveze Slovenije je v sredo, 18. aprila 2018, potekalo redno letno srečanje podpisnic Dogovora o sodelovanju na področju trajnostnega razvoja in pri skupnih prizadevanjih varovanja in ohranjanja biotske raznovrstnosti, ki je bil novembra 2011 sklenjen med Planinsko, Ribiško, Lovsko, Turistično, Čebelarsko in Kinološko zvezo Slovenije. Članice skupine nevladnih organizacij za trajnostni razvoj, ki se jim je lani pridružila tudi Zveza tabornikov Slovenije, so bile popolnoma enotne glede vseh obravnavanih tem.