petek, 18. december 2015, ob 11.30 uriPZS

Planinski vestnik, 120-letnik - v Slovenskem planinskem muzeju in na Radiu Slovenija

Prireditev v Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani pod krovom pobude Alpske konvencije Brati gore je v središče pozornosti postavila Planinski vestnik, čilega 120-letnika, starosto med slovenskimi revijami.

Klikni na fotografijo za povečavo ...
Poseben pečat dogodku ob vznožju Triglava je dodal pozdrav v slovenskem jeziku generalnega sekretarja Alpske konvencije Markusa Reitererja, ki ga je napovedala kustosinja Neli Štular. V muzeju so uvodoma predvajali tudi posnetke obiskovalcev, ki so brali prispevke iz različnih letnikov Planinskega vestnika.

Nekaj članov uredniškega odbora in stalnih sodelavcev Planinskega vestnika je doživeto predstavilo delo ustvarjalcev stodvajsetletnika, ki je nepogrešljivi spremljevalec slovenskih planincev že vse od časov Jakoba Aljaža.

Dušan Škodič, ki v reviji zavzeto brska po zgodovini, je orisal čas, v katerem je nastajal Planinski vestnik, in njegove mejnike, medtem ko se je tehnični urednik Emil Pevec skozi zgodovino sprehodil z oblikovnega vidika revije. Mire Steinbuch, ki bdi nad intervjuji v Vestniku, je priznal, da na "nobeni strani intervjuja" ni preprosto, Mateja Pate pa je med drugim poudarila tudi pomen jezika in težave, s katerimi se srečujejo pisci. Olga Kolenc, ena od stalnih sodelavk Planinskega vestnika, je v Mojstrani povedala, da vsaka napisana zgodba, ko je enkrat na papirju, živi svoje življenje, fotografu Otonu Naglostu pa moramo prikimati, da brez dobre fotografije ni dobre revije.

planinski_vestnik_slovenski_planinski_muzej_foto_eli_gradnik
Dušan Škodič, Emil Pevec, Mire Steinbuch, Mateja Pate, Olga Kolenc, Oton Naglost, Tone Škarja in Marta Krejan Čokl v Slovenskem planinskem muzeju (foto Eli Gradnik)

Posebni gost dogodka je bil starosta slovenskega alpinizma Tone Škarja, iskriv sogovornik in Vestnikov kolumnist, ki je na koncu pogovora poudaril, da je vrednost Planinskega vestnika tolikšna, da si ugleda, če bi ga izgubil, ne bi mogel pridobiti nikoli več.

Ker je glavni urednik osrednje slovenske planinske revije Vladimir Habjan isti večer sodeloval na dogodku Brati gore v Kamniku, je moderatorka Marta Krejan Čokl, prav tako ustvarjalka Planinskega vestnika, poskrbela, da je bil vseeno prisoten, saj je videopogovor z njim opravila že vnaprej in ga predvajala v muzeju.

Razveseljivo je bilo slišati, kaj nekaterim Slovencem, ki so ponesli našo zastavo na različne vrhove sveta, predstavlja naš stodvajsetletnik, in poudariti velja, da so Marija in Andrej Štremfelj, Tina Di Batista, Tomaž Jakofčič, Aleš Česen in Viki Grošelj že dolga leta redni bralci revije.

Krajšemu prispevku o dogodku, objavljenem na 1. programu Radia Slovenija, lahko prisluhnete na tej povezavi.

Bogato zgodovino Planinskega vestnika lahko spoznate tudi v nedeljo, 20. decembra, ob 17.20 na 1. programu Radia Slovenija v oddaji Sledi časa o 120-letnici naše najstarejše še delujoče revije, ki jo je pripravil Jure K. Čokl. "
Jakob Aljaž bi bil na Planinski vestnik danes ponosen!" beremo v napovedniku oddaje. Vabljeni k poslušanju!

Marta Krejan Čokl in Manca Čujež

narocilnica_PV_2015_darilni_bon

Fotogalerija

Avtor: Eli Gradnik




Majski Planinski vestnik o Johannesu Frischaufu

Majski Planinski vestnik o Johannesu Frischaufu

sobota, 18. maj 2024

V majski številki Planinskega vestnika je glavna pozornost namenjena Johannesu Frischaufu, po katerem pri nas nosi ime planinski dom na Okrešlju, sicer pa je bil velik pobudnik planinstva pri nas, še posebej v Savinjskih Alpah, in na Hrvaškem, kjer so prav na njegovo pobudo že leta 1874, 19 let pred nami, ustanovili Planinsko zvezo Hrvaške. V temi meseca izpod rok Dušana Škodiča boste tako našli zares veliko zanimivih podatkov iz naše planinske zgodovine, ki so bile v tistem obdobju daleč pred časom in še danes vzbujajo občudovanje. Prepričani smo, da boste uživali.

Aprilski Vestnik s starejšimi planinci v gore

Aprilski Vestnik s starejšimi planinci v gore

torek, 16. april 2024

V aprilski številki Planinskega vestnika smo se posvetili starejšim planincem in goram. Kar nekaj starejših gornikov smo povabili, da so z nami delili svoja razmišljanja pa tudi življenjski moto. Objavljamo priporočila zdravnice za telesno aktivnost starejših in izkušnje mednarodne planinske vodnice o vodenju mlajših in starejših - kakšne so razlike, kaj pa je skupno vsem.

Marčni Vestnik posvečen Radu Kočevarju (1928-2024)

Marčni Vestnik posvečen Radu Kočevarju (1928-2024)

ponedeljek, 18. marec 2024

Prvi del marčne številke Planinskega vestnika smo posvetili letos preminulemu našemu legendarnemu in neustavljivemu alpinistu Radu Kočevarju (1928-2024). "S slovesom Rada Kočevarja smo tako izgubili zadnjega in brez dvoma najmočnejšega predstavnika generacije, ki je v času po vojni postavila nove smernice razvoju alpinizma pri nas kljub začetnemu odporu starejše generacije plezalcev," pravi Jure Krejan Čokl.

Iskanje med novicami