torek, 21. junij 2016, ob 12.30 uriPZS

S Planinskim vestnikom do brezplačne vstopnice za Alpski botanični vrt Juliana

Ob 120-letnici zavarovanja planike in 90-letnici Alpskega botaničnega vrta Juliana so v Prirodoslovnem muzeju Slovenije izdali žig s planiko. Posamezniku, ki junijsko številko Planinskega vestnika prinese v Juliano in na označeno mesto v reviji odtisne žig z motivom planike, omogočajo brezplačen vstop v Alpski botanični vrt Juliana v Trenti.

Klikni na fotografijo za povečavo ...
"Letos mineva že devetdeset let, odkar je Tržačan (sicer pa švicarski državljan francoskega rodu) Albert Bois de Chesne ustanovil Alpski botanični vrt Juliana. Ko se z jeklenimi konjički spustimo čez prelaz Vršič v Trento, niti ne slutimo, da prav v bližini ceste leži botanični biser, kjer na majhnem območju uspevajo številni rastlinski zakladi Slovenije. Na alpski botanični vrt pri zaselku Pri cerkvi nas opozorijo rjave obveščevalne table," v junijski številki Planinskega vestnika začenja svoj zapis o Julianinih 90 letih Špela Novak iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije. V aktualni številki Vestnika pa lahko preberete tudi pogovor z dr. Nado Praprotnik, ki je vrsto let vodila Alpski botanični vrt Juliana v Trenti.

PV_06_2016_pv_alpJul2

Planika je postala zelo popularna v 19. stoletju, ko je v Alpah prišlo do razcveta planinstva in je rastlina veljala za simbol Alp. Vsak, ki je šel v gore, je nazaj prinesel planiko kot spominek, s tem pa je izkazal tudi svoj pogum. Predvsem moški so jo radi prinašali svojim izvoljenkam kot dokaz ljubezni. Poleg tega so ljudje planike nabirali in jih prodajali turistom. Za zavarovanje planike so bili najbolj zaslužni planinci, ki so opazili, da rastlina postaja vse bolj redka. Tako je bila pred 120 leti, 24. maja leta 1896, planika pri nas najprej zavarovana na Goriškem. Čez dve leti so planiko na predlog Slovenskega planinskega društva skupaj z Blagajevim volčinom zavarovali tudi na Kranjskem, še istega leta pa tudi na Štajerskem.

Kljub nizki nadmorski višine Juliane, planika uspeva tudi v vrtu. Po navadi cveti že sredi junija in v juliju, zato vabljeni v Alpski botanični vrt Juliana in si jo oglejte!

------------------------
Povezani novici:
Planinski vestnik - na Kredarici in v Vratih se gradi že 120 let
Planika ali očnica, prva z zakonom zavarovana rastlina pri nas


Majski Planinski vestnik o Johannesu Frischaufu

Majski Planinski vestnik o Johannesu Frischaufu

sobota, 18. maj 2024

V majski številki Planinskega vestnika je glavna pozornost namenjena Johannesu Frischaufu, po katerem pri nas nosi ime planinski dom na Okrešlju, sicer pa je bil velik pobudnik planinstva pri nas, še posebej v Savinjskih Alpah, in na Hrvaškem, kjer so prav na njegovo pobudo že leta 1874, 19 let pred nami, ustanovili Planinsko zvezo Hrvaške. V temi meseca izpod rok Dušana Škodiča boste tako našli zares veliko zanimivih podatkov iz naše planinske zgodovine, ki so bile v tistem obdobju daleč pred časom in še danes vzbujajo občudovanje. Prepričani smo, da boste uživali.

Aprilski Vestnik s starejšimi planinci v gore

Aprilski Vestnik s starejšimi planinci v gore

torek, 16. april 2024

V aprilski številki Planinskega vestnika smo se posvetili starejšim planincem in goram. Kar nekaj starejših gornikov smo povabili, da so z nami delili svoja razmišljanja pa tudi življenjski moto. Objavljamo priporočila zdravnice za telesno aktivnost starejših in izkušnje mednarodne planinske vodnice o vodenju mlajših in starejših - kakšne so razlike, kaj pa je skupno vsem.

Marčni Vestnik posvečen Radu Kočevarju (1928-2024)

Marčni Vestnik posvečen Radu Kočevarju (1928-2024)

ponedeljek, 18. marec 2024

Prvi del marčne številke Planinskega vestnika smo posvetili letos preminulemu našemu legendarnemu in neustavljivemu alpinistu Radu Kočevarju (1928-2024). "S slovesom Rada Kočevarja smo tako izgubili zadnjega in brez dvoma najmočnejšega predstavnika generacije, ki je v času po vojni postavila nove smernice razvoju alpinizma pri nas kljub začetnemu odporu starejše generacije plezalcev," pravi Jure Krejan Čokl.

Iskanje med novicami