petek, 9. december 2016, ob 8.30 uriPZS

Med griči smo Brali gore in Planinski vestnik

V Galeriji Magazin nad Mestno knjižnico in čitalnico v Idriji smo v sredo, 7. decembra 2016, večer posvetili iskrivemu in mladostnemu 121-letniku - Planinskemu vestniku. Prireditev je dopolnila razstava o njegovem življenju, ki so jo v lanskem, za Vestnik jubilejnem letu, pripravili na Planinski zvezi Slovenije. Večer smo izpeljali skupaj Planinsko društvo Idrija in Mestna knjižnica in čitalnica Idrija v tednu akcije Brati gore, ki se izvaja na pobudo Alpske konvencije ob mednarodnem dnevu gora, za katerega so Združeni narodi razglasili 11 december.

Klikni na fotografijo za povečavo ...
Vabilu so se odzvali člani uredniškega odbora Planinskega vestnika Mire Steinbuch, Zdenka Mihelič, Dušan Škodič, Emil Pevec, odgovorni urednik Vladimir Habjan, primorski sodelavci Rafko Terpin, Olga Kolenc in Žarko Rovšček, domača publicistka Tinka Gantar in dolgoletni vzgojitelj planinske mladine, danes pa tudi predsednik domačega planinskega društva Nace Breitenberger, večer je moderirala Anka Vončina, prav tako soustvarjalka Vestnika.

S člani uredniškega odbora smo stopili v čas in presejali vzroke, zakaj je do rojstva Planinskega vestnika sploh prišlo. Seznanili smo se z njegovo današnjo podobo, ki je primerljiva z gorniškimi in alpinističnimi revijami mnogo bogatejših in številčnejših planinskih družin drugih držav. Žlahtnost ji zagotavlja njena vsebina; mesečno informiranje o planinstvu, alpinizmu in sorodnih dejavnostih doma in v tujini, vzgojno-poučna nota, kulturna bogatitev bralcev ter obveščanje o dejavnostih Planinske zveze Slovenije. Danes so vsebine dostopne tudi na spletu. Vladimir Habjan, kot odgovorni urednik mladega in sposobnega uredništvo, še z zunanjimi sodelavci usmerja ekipo, ki deluje kot dobro naoljen stroj.

Beseda je tekla tudi o žaru in strasti raziskovanja, ki nam odstira pozabljene dogodke, morda prezrte, a zaslužne ljudi, ki so z nemalo poguma, volje in odrekanja pisali zgodovino planinstva in tudi slovenstva. Za brisanje prahu z razmetanih paberkov, skromnih objav tu in tam ter za njihovo sestavljanje in krpanje vrzeli marsikomu ni težko žrtvovati časa in energije. A bi bilo vse zbrano gradivo mrtvo, če ne bi zgodbe skozi vrata revije dosegle bralcev. Tudi zato, ker nam je mar in smo odgovorni, moramo poskrbeti, da bodo zanamci od nas prejeli popolno sliko. Le tako bodo lahko dopolnjeno izročili naprej. Planinski vestnik je najpopolnejši arhiv naše dejavnosti. Je pa tudi vez med bralci in pisci, katere nas gore napolnijo z energijo in mnogimi doživetji do te mere, da nam bi srce počilo, če nasrkanih občutenj ne bi smeli deliti še s kom.

planinski_vestnik_idrija_foto_branko_podgornik_003
Polna dvorana poslušalcev je po planinskih poteh in zgodovini Planinskega vestnika stopala v družbi njegovih ustvarjalcev. Razstava je v Galeriji Magazin nad Mestno knjižnico in čitalnico Idrija na ogled še do 16. decembra. (foto Branko Podgornik)

Dotaknili smo se tudi ostale planinske literature. Ustvarjalci in soustvarjalci revije so avtorji mnogih knjižnih izdaj, kot so vodniki in druga leposlovna dela. Mnogim je založnik Planinska zveza Slovenije. Z njimi bralca preskrbijo z vso, za na pot potrebno opremo. Odpirajo nam vrata na brezpotja, na manj znane ali zavarovane poti, v tujino, seveda pa tudi vrata v svoja srca.

Najbolj pa smo veseli, da so bili z nami otroci. Poskrbeli so za glasbo in smeh in poskrbeli še, da smo skozi njihovo novo revijo Naše poti stopili tudi v njihova mlada srca. S povezavo med njimi, nami in našimi predhodniki, ki so zgradili temelje trdne kot so naše gore, se nam ni bate prihodnosti in se nam ni bati za uspešno življenje Planinskega vestnika najmanj še nadaljnjih 121 let.

Razgovoru, kako pisana in bogata je naša planinska malha, je prisluhnila polna dvorana obiskovalcev. Vsi smo ponosni na našega jubilanta, na njegove ustvarjalce in na dejstvo, da smo v Idriji, klub le našim "palčkom" vseskozi zraven. Kajti že od leta 1895 skorajda ni številke Planinskega vestnika, kjer ne bi bili omenjeni kraji, dogodki ali ljudje, ki tu živimo. Za to vsa leta skrbjo sodelujoči, peresa vešči ambasadorji.

Z branjem Planinskega vestnika smo kadarkoli in kjerkoli v stiku z nam tako ljubimi gorami.

Anka Vončina

>>> Razstava Planinski vestnik - 120 let z nami na planinskih poteh
je v Galeriji Magazin nad Mestno knjižnico in čitalnico Idrija na ogled do vključno 16. decembra 2016 – od ponedeljka do petka med 16. in 19. uro.

Fotogalerija




Majski Planinski vestnik o Johannesu Frischaufu

Majski Planinski vestnik o Johannesu Frischaufu

sobota, 18. maj 2024

V majski številki Planinskega vestnika je glavna pozornost namenjena Johannesu Frischaufu, po katerem pri nas nosi ime planinski dom na Okrešlju, sicer pa je bil velik pobudnik planinstva pri nas, še posebej v Savinjskih Alpah, in na Hrvaškem, kjer so prav na njegovo pobudo že leta 1874, 19 let pred nami, ustanovili Planinsko zvezo Hrvaške. V temi meseca izpod rok Dušana Škodiča boste tako našli zares veliko zanimivih podatkov iz naše planinske zgodovine, ki so bile v tistem obdobju daleč pred časom in še danes vzbujajo občudovanje. Prepričani smo, da boste uživali.

Aprilski Vestnik s starejšimi planinci v gore

Aprilski Vestnik s starejšimi planinci v gore

torek, 16. april 2024

V aprilski številki Planinskega vestnika smo se posvetili starejšim planincem in goram. Kar nekaj starejših gornikov smo povabili, da so z nami delili svoja razmišljanja pa tudi življenjski moto. Objavljamo priporočila zdravnice za telesno aktivnost starejših in izkušnje mednarodne planinske vodnice o vodenju mlajših in starejših - kakšne so razlike, kaj pa je skupno vsem.

Marčni Vestnik posvečen Radu Kočevarju (1928-2024)

Marčni Vestnik posvečen Radu Kočevarju (1928-2024)

ponedeljek, 18. marec 2024

Prvi del marčne številke Planinskega vestnika smo posvetili letos preminulemu našemu legendarnemu in neustavljivemu alpinistu Radu Kočevarju (1928-2024). "S slovesom Rada Kočevarja smo tako izgubili zadnjega in brez dvoma najmočnejšega predstavnika generacije, ki je v času po vojni postavila nove smernice razvoju alpinizma pri nas kljub začetnemu odporu starejše generacije plezalcev," pravi Jure Krejan Čokl.

Iskanje med novicami