sreda, 14. december 2016, ob 11.30 uriPZS

Beremo gore – z Dušanom Škodičem

V petek, 9. 12. 2016, je v okviru mednarodne akcije dežel alpskega loka Brati gore v Knjižnici Franceta Balantiča v Kamniku potekal pogovor z Dušanom Škodičem, ki ga je vodil Vladimir Habjan. Škodič se je kamniškemu občinstvu predstavil kot amaterski zgodovinar z izvrstnim smislom za literariziranje zgodovinskega ogrodja.

Klikni na fotografijo za povečavo ...
Dušana Škodiča poznamo kot planinskega publicista, urednika pri Planinskem vestniku, z gorami pa je od mladosti povezan tudi skozi delo pri Mladinski komisiji, je inštruktor planinske vzgoje, vodnik PZS, markacist in gorski stražar. Pred desetimi leti je napisal roman Devet dni v avgustu, povod pogovoru pa je bila njegova nova knjiga Ljudje v gorah, ki je v letošnjem septembru izšla pri Planinski založbi.

V pogovoru je Škodič tudi s pomočjo na platno projektiranih šestnajstih risb ilustratorja Milana Plužareva predstavil petnajst zgodb iz knjige. Včasih humorne, večinoma pa so to življenjsko trpke zgodovinske zgodbe, vpete v gorsko okolje, ko se bralec med branjem sprašuje, kaj je resnica in kaj fikcija. To vprašanje se je med pogovorom verjetno nehote porajalo tudi obiskovalcem predstavitve.

beremo_gore_z_dusanom_skodicem_foto_arhiv_pd_kamnik
Dušan Škodič se je kamniškemu občinstvu v pogovoru z Vladimirjem Habjanom predstavil s svojo novo knjigo Ljudje v gorah. (foto arhiv PD Kamnik)

Škodič se je kamniškemu občinstvu predstavil kot amaterski zgodovinar z izvrstnim smislom za literariziranje zgodovinskega ogrodja. Za zaključek in popestritev dogodka je predstavil tudi ozadje pred desetletji načrtovane meteorološke postaje na vrhu Triglava, podkrepljeno z načrti in zgodbo sedaj že izginule vojaške utrdbe pod Triglavom, napačno poimenovane Morbegna.

V sproščenem okolju z zanimivim sogovornikom je čas prehitro minil, preostane nam le, da knjigo vzamemo v roke in jo preberemo. Kot je v uvodni besedi zapisal Stanko Klinar: "Te zgodbe sicer niso ustvarjale zgodovine, ne leposlovne ne politične, so pa mikavne in zapeljujejo bralca, da bi na skrivaj polistal naprej in pogledal, ali se je neka nevarnost polegla, ali pa je rodila strup. Bralcu se kar toži po malo večjem obsegu knjižice, zakaj očitno je, da ima pripovedovalec marsikaj vrednega povedati."

Škodič nam sicer ni zaupal svojih načrtov za prihodnost, verjamemo pa, da podobne zgodbe, ki jih lahko preberemo v njegovi knjigi, niso njegove zadnje.

Vir: PD Kamnik

Majski Planinski vestnik o Johannesu Frischaufu

Majski Planinski vestnik o Johannesu Frischaufu

sobota, 18. maj 2024

V majski številki Planinskega vestnika je glavna pozornost namenjena Johannesu Frischaufu, po katerem pri nas nosi ime planinski dom na Okrešlju, sicer pa je bil velik pobudnik planinstva pri nas, še posebej v Savinjskih Alpah, in na Hrvaškem, kjer so prav na njegovo pobudo že leta 1874, 19 let pred nami, ustanovili Planinsko zvezo Hrvaške. V temi meseca izpod rok Dušana Škodiča boste tako našli zares veliko zanimivih podatkov iz naše planinske zgodovine, ki so bile v tistem obdobju daleč pred časom in še danes vzbujajo občudovanje. Prepričani smo, da boste uživali.

Aprilski Vestnik s starejšimi planinci v gore

Aprilski Vestnik s starejšimi planinci v gore

torek, 16. april 2024

V aprilski številki Planinskega vestnika smo se posvetili starejšim planincem in goram. Kar nekaj starejših gornikov smo povabili, da so z nami delili svoja razmišljanja pa tudi življenjski moto. Objavljamo priporočila zdravnice za telesno aktivnost starejših in izkušnje mednarodne planinske vodnice o vodenju mlajših in starejših - kakšne so razlike, kaj pa je skupno vsem.

Marčni Vestnik posvečen Radu Kočevarju (1928-2024)

Marčni Vestnik posvečen Radu Kočevarju (1928-2024)

ponedeljek, 18. marec 2024

Prvi del marčne številke Planinskega vestnika smo posvetili letos preminulemu našemu legendarnemu in neustavljivemu alpinistu Radu Kočevarju (1928-2024). "S slovesom Rada Kočevarja smo tako izgubili zadnjega in brez dvoma najmočnejšega predstavnika generacije, ki je v času po vojni postavila nove smernice razvoju alpinizma pri nas kljub začetnemu odporu starejše generacije plezalcev," pravi Jure Krejan Čokl.

Iskanje med novicami