ponedeljek, 27. februar 2023, ob 7. uriPZS

Planinska zveza Slovenije praznuje 130 let obstoja

V letošnjem letu organizirano planinstvo v Sloveniji praznuje že 130-letno tradicijo, Slovensko planinsko društvo, predhodnik Planinske zveze Slovenije, je bilo ustanovljeno 27. februarja 1893, krovna planinska organizacija pa je danes med najbolj množičnimi nevladnimi in prostovoljskimi organizacijami v Sloveniji in najbolj množična športna organizacija.

Klikni na fotografijo za povečavo ...
Planinska zveza Slovenije je naslednica Slovenskega planinskega društva, ki je bilo ustanovljeno 27. februarja 1893 v vrtnem salonu pri Maliču v Knafljevem prehodu v Ljubljani, danes na tem mestu stoji trgovska hiša Nama, kjer so za mandat petih let izvolili odbor. Prvi predsednik društva je bil Fran Orožen.

130_FB__002_

Glavna dejavnost planinske zveze je danes povezovanje društev in zagotavljanje pogojev za planinstvo v Sloveniji ter mednarodnem prostoru. Goji slovensko planinsko izročilo, izvaja prostovoljsko delo in deluje kot del civilne družbe, v javnem interesu in kot nacionalna panožna zveza s področja planinstva. Poslanstvo Planinske zveze Slovenije in celotne planinske organizacije je: Planinstvo kot način življenja.

ustanovitelji_SPD_fototeka_SPM
Glavni funkcionarji so ustanovnem občnem zboru 27.2.1893 potrdili pravila društva, kjer so zapisali, da je namen delovanja "spoznavati slovenske gore, planine in kraški svet ter pospeševati n olajšati potovanje po Kranjskem, Koroškem, Štajerskem in Primorskem." (fototeka SPM)

PZS združuje 297 društev s 60.744 člani (podatek za 2022), tako članov A, B, članov B1 (starejši od 65 let), članov S + Š (študentje in srednješolci) ter mladih članov P + O (predšolski in osnovnošolski otroci). Glede na število prebivalcev Republike Slovenije to pomeni 2,8 odstotka vsega prebivalstva.

A v gore hodi vsaj 350.000 naših državljanov in tudi vse več tujcev, ki jim je na voljo mreža vek kot 2 tisoč planinskih poti v skupni dolžini več kot 10 tisoč kilometrov po vsej Sloveniji.

Na današnji slovesnosti, ki bo ob 18.uri v Kinu Bežigrad, bomo počastili 130 let organiziranega planinstva v Sloveniji. Slavnostni nagovor bo imel minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han, povabljene bo nagovoril tudi predsednik Planinske zveze Slovenije Jože Rovan. Prireditev ob 130-letnici Planinske zveze Slovenije je sodoben, svež in živ pogled na prvi slovenski celovečerni film V kraljestvu Zlatoroga, delo režiserk Nuše Komplet Peperko in Ajde Tomazin

 


Majski Planinski vestnik o Johannesu Frischaufu

Majski Planinski vestnik o Johannesu Frischaufu

sobota, 18. maj 2024

V majski številki Planinskega vestnika je glavna pozornost namenjena Johannesu Frischaufu, po katerem pri nas nosi ime planinski dom na Okrešlju, sicer pa je bil velik pobudnik planinstva pri nas, še posebej v Savinjskih Alpah, in na Hrvaškem, kjer so prav na njegovo pobudo že leta 1874, 19 let pred nami, ustanovili Planinsko zvezo Hrvaške. V temi meseca izpod rok Dušana Škodiča boste tako našli zares veliko zanimivih podatkov iz naše planinske zgodovine, ki so bile v tistem obdobju daleč pred časom in še danes vzbujajo občudovanje. Prepričani smo, da boste uživali.

Aprilski Vestnik s starejšimi planinci v gore

Aprilski Vestnik s starejšimi planinci v gore

torek, 16. april 2024

V aprilski številki Planinskega vestnika smo se posvetili starejšim planincem in goram. Kar nekaj starejših gornikov smo povabili, da so z nami delili svoja razmišljanja pa tudi življenjski moto. Objavljamo priporočila zdravnice za telesno aktivnost starejših in izkušnje mednarodne planinske vodnice o vodenju mlajših in starejših - kakšne so razlike, kaj pa je skupno vsem.

Marčni Vestnik posvečen Radu Kočevarju (1928-2024)

Marčni Vestnik posvečen Radu Kočevarju (1928-2024)

ponedeljek, 18. marec 2024

Prvi del marčne številke Planinskega vestnika smo posvetili letos preminulemu našemu legendarnemu in neustavljivemu alpinistu Radu Kočevarju (1928-2024). "S slovesom Rada Kočevarja smo tako izgubili zadnjega in brez dvoma najmočnejšega predstavnika generacije, ki je v času po vojni postavila nove smernice razvoju alpinizma pri nas kljub začetnemu odporu starejše generacije plezalcev," pravi Jure Krejan Čokl.

Iskanje med novicami