petek, 15. maj 2020

Majski Planinski vestnik o rapalski meji

Izšla je majska številka Planinskega vestnika. Tokrat smo se v temi meseca razpisali o rapalski meji, saj je ravno 100 let od njenega nastanka. Zahvala gre Dušanu Škodiču, ki je na to temo napisal tudi knjigo, vodnik, ki pa daleč presega to kategorijo, saj ima ogromno vsebine in je bolj podoben leposlovju.

Klikni na fotografijo za povečavo ...
Vmesni mejnik rapalske meje med Žirmi in Gorenjim Vrsnikom je bil zgolj en od več kot 4500-tih, ki so pred stoletjem razmejili slovenske gore. Oton Naglost
Več člankov je razumljivo povezano z izolacijo oziroma s koronavirusom in našim odzivom na to.

V sredici Z nami na pot je prvič nastopil Gregor Kofler, ki je lepo opisal Mojstrano z okolico.

Vid Pogačnik se je potikal po zakotju Karavank, Jera Musič po Apalaški poti (z njo je narejen osrednji intervju), Miro Štebe pa je bil po Biancogratu na Bernini.
Vladimir Habjan je obiskal enega naših vrhunskih plezalcev, mojstranško veverico - Janka Ažmana, Andrej Mašera pa se je lotil težke teme: gore in glasba.
Pa to seveda še ni vse.

Sledijo stalne rubrike: kolumna, novice iz vertikale, literatura, planinska organizacija.

V malem okvirčku na veliko žalost pišemo tole:
Odšel je še eden izmed Velikih ... Tone. Tone Škarja, s katerim smo še pred kratkim snovali članke ... O njem, njegovem delu in življenju smo v Planinskem vestniku veliko pisali, a ne dovolj - tudi zato, ker je on raje pisal sam. Z veseljem smo objavljali in brali njegove zapise, saj je bil izreden kolumnist, načitan, razgledan, pronicljiv, brez dlake na jeziku in izjemno uglajen. Odličen poznavalec alpinizma, zgodovine gora, Alp, Himalaje, pravi erudit je presenečal tudi s poznavanjem družbe, zgodovine Slovencev, kar daleč presega "goli" alpinizem. In drznil si je izreči in zapisati misli, ki so marsikoga pustile s cmokom v grlu. So pa odpirale obzorja in bogatile naš mali prostor.
Tone je bil odličen sodelavec, nekaj časa kot predstavnik vodstva Planinske zveze tudi član uredništva Planinskega vestnika. Tako dobro smo se ujeli, da je ostal naš član tudi po preteku podpredsedniške funkcije.
Tone je odšel in postal Legenda. Legende pa se ne pozabijo. Za to bomo poskrbeli tudi mi, saj se mu bomo v reviji, ki jo je ustvarjal tudi on, poklonili po svoje. Poseben spomin nanj pa bodo njegova izbrana dela, ki bodo pod uredniško roko Žarka Rovščka izšla prihodnje leto.

Želimo vam prijetno branje Planinskega vestnika!
Poiščite ga v svojem kiosku ali v spletni trgovini PZS, naročniki pa kar doma v svojih nabiralnikih.
Srečno in pazite nase!

 


Majski Planinski vestnik o Johannesu Frischaufu

Majski Planinski vestnik o Johannesu Frischaufu

sobota, 18. maj 2024

V majski številki Planinskega vestnika je glavna pozornost namenjena Johannesu Frischaufu, po katerem pri nas nosi ime planinski dom na Okrešlju, sicer pa je bil velik pobudnik planinstva pri nas, še posebej v Savinjskih Alpah, in na Hrvaškem, kjer so prav na njegovo pobudo že leta 1874, 19 let pred nami, ustanovili Planinsko zvezo Hrvaške. V temi meseca izpod rok Dušana Škodiča boste tako našli zares veliko zanimivih podatkov iz naše planinske zgodovine, ki so bile v tistem obdobju daleč pred časom in še danes vzbujajo občudovanje. Prepričani smo, da boste uživali.

Aprilski Vestnik s starejšimi planinci v gore

Aprilski Vestnik s starejšimi planinci v gore

torek, 16. april 2024

V aprilski številki Planinskega vestnika smo se posvetili starejšim planincem in goram. Kar nekaj starejših gornikov smo povabili, da so z nami delili svoja razmišljanja pa tudi življenjski moto. Objavljamo priporočila zdravnice za telesno aktivnost starejših in izkušnje mednarodne planinske vodnice o vodenju mlajših in starejših - kakšne so razlike, kaj pa je skupno vsem.

Marčni Vestnik posvečen Radu Kočevarju (1928-2024)

Marčni Vestnik posvečen Radu Kočevarju (1928-2024)

ponedeljek, 18. marec 2024

Prvi del marčne številke Planinskega vestnika smo posvetili letos preminulemu našemu legendarnemu in neustavljivemu alpinistu Radu Kočevarju (1928-2024). "S slovesom Rada Kočevarja smo tako izgubili zadnjega in brez dvoma najmočnejšega predstavnika generacije, ki je v času po vojni postavila nove smernice razvoju alpinizma pri nas kljub začetnemu odporu starejše generacije plezalcev," pravi Jure Krejan Čokl.

Iskanje med novicami